Računalnik

Računalnik oz. angleško computer je sistem oz. naprava, kateri je sposoben delati več zaporednih operacij naenkrat. Pri tem procesira vse informacije, katere so običajno v logičnih ali numeričnih operacijah ali pa procesiranje podatkov pri čemer uporablja vzhodno-izhodne naprave. Zaporedje operacij se lahko s spremembo programa spremeni, zato ga lahko uporabljamo za različne namene.

računalnik

Računalnik ima vsaj en element, kateri procesira in mu rečemo CPE ( centralno procesna enota ) ali po angleško CPU ( central processing unit )  in tudi spomin v drugačni ali taki obliki. Za vsa izvajanja operacij in ukazov skrbi krmilna enota. Naprave kot so tipkovnica, spominske naprave, miška, optični čitalci itd. so periferne enote in omogočajo branje podatkov zunanjih virov; izpisovanje rezultatov ( tiskalnik, ekran ) in pa tudi shranjevanje podatkov ( trdi diski, optični nosilci, trakovi…)

Kot zanimivost je to, da so v 2. sv. vojni za specializirane vojaške operacije uporabljali mehansko analogni računalnik. Tega časa so se pojavili tudi prvi elektronski digitalni računalniki. Bili so tako veliki, da so zasedali večje sobe in pa potrebovali toliko energije, kot dandanes za več kot 100 računalnikov.

Dandanes se pojavljajo v zelo številnih fizičnih oblikah. Imamo jih npr. v urah, katere poganjajo baterije. Osebni računalnik oz. PC ( personal computer ) je po mnenju mnogih to kar naj bi pomenila beseda “računalnik” vendar je vseeno dandanes najpogostejša oblika računalnika vgrajena za npr. upravljanje drugih stvari kot so vojaška letala, roboti itd.

Funkcija, katera opredeluje sodobne računalnike ter jih stem tudi razločuje od ostalih strojev je ta, da jih lahko sprogramiramo, tako da računalniku pošljemo kot neke vrste ukaze oz. program, katere bo obdelal.

Program lahko vsebuje samo nekaj inštrukcij ali celo več milijonov ukazov npr. programi za spletne brskalnike in oblikovalnike besedil. Današnji računalnik lahko dela milijardo ukazov hkrati na sekundo in se pri tem redko zmoti v večih letih delovanja. Vsi ti “veliki” računalniški programi, kateri vsebujejo več milijonov ukazov napišejo ljudje imenovani programerji in se stem tudi lahko poveča možnost napak.

Zgradba računalnika:

  • Aritmetična enota ( izvršuje tiste osnovne operacije kot so npr. odštevanje, seštevanje, množenje, deljenje…), primerjalne ali logične operacije ( disjunkcija, negacija, konjukcija…)
  • Krmilna enota ( upravlja centralno procesne enote katera bere vse ukaze, kateri so zapisani v strojni obliki nato jih dekodira in jih preko signalov krmili )
  • Centralni pomnilnik “RAM” ( shranjuje programske instrukcije in podatke )

Periferne enote, katere delimo še na 3 kategorije:

  • Izhodne enote ( prenašajo vse rezultate iz centr. pomnilnika do izhodnih enot: zaslon, zvočnik, tiskalnik, … )
  • Vhodne enote ( sprejemajo podatke ter programske inštrukcije v obliki, katere računalnik razume: tipkovnica, miška, čitalnik kartic, … )
  • Zunanje pomnilne enote ( namenjene shranjevanju velikim količinam podatkov v trajni obliki: USB ključ, trdi disk, … )