Ingver spada v družino ingverjevk. Ingver je rešitev za lahkoten želodec. V zdravilne namene se uporablja predvsem olupljena in posušena korenika, saj vsebuje vrsto učinkovin z zdravilnim delovanjem. Glede pravnega položaja spada med rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.
Predstavitev rastline
Ingver je večletna, plazeča rastlina, ki raste horizontalno iz gomoljaste, rjavkaste korenike. Notranjost korenike je bela in rahlo vlaknasta. Spomladi iz korenike požene pokončno, zeleno steblo, ki doseže višino do 60 cm. Steblo nosi ozke liste, ki vsako leto odmrejo. Rastlina v času cvetenja razvije bele ali rumene cvetove. Izraz “ingver” se uporablja za celo ali razrezano koreniko. Največ ingverja pridelajo na Kitajskem in v Indiji, medtem ko naj bi bil najkakovostnejši ingver iz Jamajke. Po obiranju koreniko posušijo in pogosto tudi uprašijo. Sestava eteričnega olja v koreniki se razlikuje glede na geografski izvor rastline.
Raba v ljudski medicini
V ljudskem zdravilstvu se ingver uporablja pri lajšanju kašlja, težavah z mokrenjem, revmatičnih težavah, migrenah, čirih in drugih težavah s prebavili, kot so občutljiv želodec in napenjanje. Pripisujejo mu tudi sposobnost pospeševanja prebave in spodbujanja apetita. V farmaciji se ingver v nizkih odmerkih uporablja kot digestiv, tonik in stomahik. Čeprav ima pozitiven vpliv pri zdravljenju slabosti in bruhanja zaradi kemoterapije, pa njegov učinek pri pooperacijski slabosti ni bil potrjen. Mehanizem delovanja ni popolnoma pojasnjen, domneva pa se, da deluje z zaviranjem serotoninskih receptorjev v prebavilih, kar zmanjša delovanje serotonina, odgovornega za krčenje gladkih mišic in povzročanje slabosti.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Ker ingver deluje lokalno na prebavni trakt, nima centralno izraženih neželenih učinkov kot druga antiemetika. Možni neželeni učinki so pekoč občutek v želodcu, slabost, zgaga, slabost in redko tudi preobčutljivostne kožne reakcije. Eterično olje v ingverju lahko zavira zlepljanje trombocitov, zato morajo biti previdni bolniki, ki jemljejo antikoagulante ali imajo motnje strjevanja krvi. Čeprav odmerek pod 4 g dnevno običajno ne povzroča težav, se lahko v kombinaciji z drugimi zdravili podaljša čas strjevanja krvi.
